Tema: Festival Vilenica

»Tisto, kar najbolj opredeljuje njegovo pisanje, je to, da je obsedeno z družbenim in zgodovinskim ter je osredinjeno na nevidnega posameznika.«

»Književnost in umetnost sta vedno nevarna, ker v prostor in družbo vnašata t. i. resnico, svobodno misel in soočanje.«

»Svetel sodi med ključne avtorske glasove, ki literaturo razumejo kot način, kako iz izkušnje narediti jezik in iz jezika skupni prostor.«

»Saj vsi ljubimo proste poglede, modre otoke, knjige in borovnice, kajne?«

»Jezik je zame nenehno nedosegljivo, hrepeneče zaželeno, sanjski kraj, oder resničnosti in režiser ob njem.«

»Moje telo je odvečno. Izstopiti moram iz njega in se gol kot beseda vtihotapiti mednje. Beseda sredi besed.«

»Najhuje je, da ne veš. In iščeš.«

»Ne bom več ropal. To je preveč trd kruh zame.«

»Umetna inteligenca lahko napiše pesem v Prešernovem stilu, če ji je na voljo Prešernov opus; ne zmore pa pisati kot umetna inteligenca. Sama po sebi nima stila, nima lastnega glasu ali zgodbe, ne zmore prekršiti žanrskih pravil, ne zna biti inovativna. V tej fazi razvoja je največja umetnica, zato ker krade.«

»Z letošnjimi gosti bomo mislili, spraševali in predvidevali, česar tisti, ki so umetno inteligenco naredili, očitno niso.«

»Na eni strani imamo tehnoromantike, ki tehnologiji pripisujejo vsemogočno in po navadi odrešujočo moč.«

»Na drugi strani imamo tehnofobe, prerokovalce pogube, ki v tehnologiji vidijo zlo.«

»Gre za čaroben kraj, prijateljske stike vseh gostov.«

»Bila sem na podelitvi v jami: kako edinstveno čudovita zamisel.«

»Sprašujem pa se, ali so časi res tako težki? In še bolj se sprašujem, ali je prav, da se sploh sprašujemo o tem, ali si lahko privoščimo umetnost?«

»Umetnost ni nekaj, kar bi si lahko privoščili ali ne privoščili. Umetnost je gonilo življenja. Je smisel.«

»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«

»v sedanjih razmerah pooseblja Srednjo Evropo«

»umetniškega poliglota«

»prišla v prave roke pravi trenutek«

»Tako festival iz območja spominjanja preteklega prehaja k skrbi za prihodnost, pri čemer ostaja zavezan krepitvi kulturnih stikov, izmenjevanju kakovostne literature ter odpiranju mnenj po vsej Evropi in svetu.«

»Kje smo danes – 35 let pozneje?«

»S premišljenim izborom medgeneracijsko raznolikih mednarodnih in domačih gostov ter sodelovanjem med različnimi literaturami bomo program osredinili okoli letošnjega festivalskega vprašanja Quo vadis?«

»Ob vse bolj nemirnem svetu sedanjosti, ko se Evropa širi in krči obenem, pa se bo letošnja Vilenica ozrla tudi k svojim začetkom in premišljevala, kje smo danes, 35 let pozneje od prve izdaje.«

»Festival pomembno širi miselna obzorja ter prinaša zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu.«